MICHAELMAS

Stoji, stoji tam beli grad,

pod gradom jezero je zad;

pa v jezeru je čudna zver,

je zmaj, ki tac'ga ni nikjer.

Ga dobro pasti morajo,

so dali že živinco vso.

Je vrsta na ljudi prišla,

storijo kmalu sklep le-ta:

"Mu dajmo le Marjetico,

Boga zvesto služabnico;

z Marjetico nič zgube ni."

Kaj pa Marjetica stori?

Gre v izbo svojo pisano,

obleče suknjo višnjevo,

pasico vzame si zlato, 

gre pred globoko jezero.

Pa srečal jo je mlad junak,

oj mlad junak, srčan junak;

junak je sveti Juri sam.

Ji pravi: "Kaj ti sveta dam?

Greš pred globoko jezero,

brž tudi zmaj priplaval bo,

pasico vrzi mu na vrat,

še stori sveti križ; takrat

je zmaj ponižen in krotal,

da ni še bil nikoli tak;

Pohleven ves jo uboga rad,

pa pelje ga pred beli grad.

Pa prejde velik strah ljudi,

veliko, malo, vse beži.

Pa sveti Juri govori:

"Nikar ne bojte se zveri;

končal jaz z Bogom zmaja bom,

od sile te vas rešil bom."

Pa sveti Juri vzdigne meč

in mahne zveri glavo preč.